Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Količina:

0


Znesek:

0,00

1. MAJ

Zgodovina praznovanje prvega maja izvira še iz poganske Evrope, ko so praznovali začetek poletja in rodnost. Vendar se je s širjenjem moči krščanske vere začelo takšno praznovanje preganjati v začetku 17. stoletja, ko so praznik preimenovali Dan svetnikov. Kljub temu je prvotno bistvo praznika, zlasti na podeželju, kjer so močneje povezani z naravo, ohranilo, pravzaprav celo krepilo. Takšna tradicionalna praznovanja so bila polna petja in plesanja, ki so trajala vso noč.

Praznovanje prvega maja se je tudi na ozemlju današnje Slovenije začelo že z letom 1890; sprva v rudniških krajih, kmalu za tem pa tudi v industrijskih območjih v Trstu, Ljubljani in Mariboru. Od leta 1948 je v Sloveniji prvi maj uzakonjen kot državni praznik in kot tak med Slovenci zelo priljubljen. Delavci so na prvi maj jutro začeli z budnico delavske godbe, ki so jih imela vsa industrijska in velika delavska središča. Budnici so sledili slavnostni sprevodi z delavci, ki so se za tisti dan lepo oblekli in v gumbnicah nosili rdeče nageljne in prvomajske značke. Skupaj s sorodniki so se nato odpravili na bližnji hrib ali gozd, kjer so se udeležili delavskih shodov in tam kurili kresove in v sprevodih nosili zastave. Seveda je za tem tudi sledila veselica s pijačo, jedačo in plesom.

Prvi maj je zaradi vseh njegovih pomenov, zgodovine, navado tudi poln simbolike. Prvotno je bil tudi pomladni praznik, ob katerem so se veselili časa rasti in toplote, povezan je bil s čaščenjem zelenja, drevja in cvetja. Na prvi maj so postavljali tudi mlaje - ni samo prvomajski simbol svobode in samozavesti, ki mesec dni opozarja na pravice delavcev pač pa tudi ponazarja bujno majsko rast in zelenje narave in s tem starodavno predstavo o kozmični materi, ki poraja življenje. Različna pomena istega simbola sicer nimata dosti skupnega, vendar bistvo je, da je prvi dan meseca maja ali velikega travna že od nekdaj prazničen dan.

Naj gre za čaščenje pomladi, praznovanja dela prostega dne, spominjanja na delavske upore ali vsakodnevno obiskovanje šmarnic - dejstvo je, da je pred nami prekrasen mesec maj, mesec, ko vse zacveti in zadehti! Tudi zato lahko praznujemo!!!